Tudi meni se je zdela privatizacija pri nas eno veliko nelegalno sranje. Razmišljal sem kako je lahko mogoče, da nekdo kupi s kreditom nekaj milijonsko podjetje. Saj nima denarja, da bi ta kredit vračal. Seveda ga nima. Še ne.
Ravno tu je skrivnost. Dobiš kredit za celo podjetje. Kupiš podjetje. Podjetje je tvoje. Sam odločaš, kako boš porabil dobiček. Prvih 10 let ga pač porabiš za plačilo kredita.
Mislim, da politiki gonijo managerje brez uspeha, ker je tu vse legalno.
Že od časa študija na veterini imam eno veliko vprašanje glede dvojne vijačnice. Sicer menim, da drugi o tem niti ne razmišljajo, enostavno so se naučili, da gre pač za dvojno vijačnico, kjer so nukleotidi nanizani v dveh vrstah, seveda v pravilnih parih itd.
Ko se celica deli, se morata ta dva niza nukleotidov razprti, da se nanju pripnejo novi nukleotidi in končno iz enega kromosoma nastaneta dva. Do sem je vse jasno. Ampak če stvar povečamo, dobimo nekaj kilometrov dolgi vrvi, ki sta med seboj zaviti. Če ju začnemo na eni strani vleči narazen, bomo kmalu imeli vse zavozlano. Po moje je nemogoče, da bi se ti dolgi vrvi tako hitro odsukali. Enostavno bi trajalo predolgo.
Po moje je dvojna vijačnica še vedno dvojna vijačnica, le zgrajena mora biti malo drugače. Ste se kdaj igrali z vzmetmi iz kemičnega svinčnika? Če vzamemo dve takšni vzmeti, ju lahko enostavno porinemo eno v drugo, tako da izgleda da imamo le eno. In to je moj prototip dvojne vijačnice. Še vedno je dvojna vijačnica, ampak zgrajena malo drugače. Le tako se lahko v tako kratkem času razdeli na dva dela.
Kaj bi se na svetu zgodilo, če bi vsi delali npr. 3 ure manj? Nič pretresljivega. Vsi bi boljše živeli. Dokler se ne bi našlo nekaj butlekov, ki bi bili pripravljeni delati več. In ravno ti butleki uničujejo standard ljudi, ker silijo vse ostale, da delajo več. In če mi kdo reče, da Kitajci pa delajo dneve in noči za bistveno manjšo plačo, lahko rečem naslednje: Vsaka država bi morala jasno povedati, da bo mastno obdavčila vse izdelke, ki so bili izdelani v času nadurnega dela. Tako tisti izdelki ne bi bili več konkurenčni.
Zakaj se novinarka v Tedniku na SLO1 hvali, da več kot dela ne more, tudi, če bi dobila za svoje delo več? Jaz mislim, da dela protizakonito, ker v Sloveniji velja osem urni delavnik. S tem, da dela več kot osem ur, povzroča edino to, da krade dolovno mesto nekomu, ki je trenutno brezposeln.
Manj otrok se v Sloveniji ne rodi zaradi pomanjkanja stanovanj ali negotovih služb. Predvsem je manj časa, ki ga lahko preživimo z otroci. Intuitivno se ne odločamo za otroka da bi mu mi kaj dali. Odločamo se zato, da bi otrok dal nam. Mislim na duhovne dobrine. In kaj naj nam da otrok, če smo cel dan v službi? Seveda bi radi svojim otrokom zagotovili čim boljše življenje, ampak premožnejši enostavno nimajo več otrok od revnejših. Kvečjemu obratno.
Trdno sem prepričan, da bi morala biti pokojnina odvisna od števila otrok, ki jih imaš. To pomeni, da bo nekdo lahko delal zate, ko boš v upokojen. Zakaj ne bi dobili več tisti, ki so poskrbeli za to, da jih bo nekdo “vzdrževal”. Te pravice ne bi bile prenosljive na druge osebe kot na posvojitelje. Morda bi dodatek bil vezan na to ali otrok že dela ali ne.
To kar se dogaja zadnjih nekaj let v avtomobilski industriji je že ena sama norost. Moč motorjev se je v povprečju vsaj po občutku vsaj podvojila. Včasih je veljal avto z veliko KM, če jih je imel vsaj 100, danes je to čisti povprečnež. Avti imajo danes po 200, 300 in več KM. Govorim o avtomobilih, ki niso nič posebnega, kot je npr. Ferrari ali Lamborghini.
Prepričan sem, da bi morali ob registraciji gledati le na vrednost kW, ki pa bi morala biti približno taka:
do 50 kW 1 x osnova
50-100 kW 2x osnova
100-130 kW 3x osnova
130-170 kW 5x osnova
170-200 kW 8x osnova
itd.
Tako bi lahko več denarja namenili varovanju okolja in varnosti na cesti.
Kaj se bo zgodilo, ko se Kitajska več ne bo mogla širiti? Pa Indija, Brazilija, Afrika, Rusija…
Vse skupaj zgleda kot velika piramidna igra. Seveda je vsem jasno, da v neki državi ne more biti samih bogatašev. Pomeni, da ena povprečna oseba, recimo ji oseba x, potrebuje pod seboj npr. 10 revežev, ki posredno naberejo dovolj kapitala, da lahko financirajo osebo nad njimi. Nekdo še premožnejši potrebuje npr. 10 oseb x, da lahko mesečno zasluži npr. dva krat več kot x. In tako naprej do bogatejših in bogatejših.
Si lahko predstavljate eno vas pred 200 leti, kjer vsi vaščani izdelujejo košare? Nemogoče. Košare lahko izdeluje le eden. Res drugi izdelujejo nekaj drugega, ampak to ničesar ne spremeni, dokler so vsi enako premožni. Če hoče imeti eden od njih nekaj več, mora imeti več sovaščanov nekaj manj, da se tisto nekaj več kopiči pri njem.
Kaj lahko splepamo po tem? Država lahko napreduje le s povečanim izvozom, turizmom… Seveda vse na račun drugih držav.
Kaj se bo zgodilo, ko se bo svet zasitil? Zlom ekonomije – z vsemi možnimi posledicami.
Ali veste koliko zaslužijo univerzitetni diplomirani inženirji v določenih firmah? Tudi manj od 600€. Ali ni to sramotno? In potem se jim učitelji, ki zaslužijo krepko več, le sladko smejijo. In povem vam, ko smo se mi odločali za študij, je bilo tako: če nisi bil sprejet drugje, si šel na pedagoško.
Zato se mi ne zdi pošteno delati reklamo za naravoslovje, vsaj dokler je proti družboslovju občutno manj cenjeno. Tudi na splošno je narobe, da gospodarstvo zasluži manj od negospodarstva. Kdo koga vzdržuje? Menim, da povprečje plač v negospodarstvu ne bi smelo dosegati več kot 80% plač v gospodarstvu. Žal pa je ravno narobe in še slabše.
Šah je čudovita igra, kjer morate ugotoviti, kakšne namene ima vaš nasprotnik, hkrati pa čimbolj skriti past, ki mu jo pripravljate.
Zelo enostavno je igrati šah preko interneta. Obstaja ogromno možnosti igrati povsem brezplačno. Ampak tu se vidi, kaj lahko naredi reklama. Jaz priporočam uporabo programa BabasChess, ki je eden najbolših in je zaenkrat brezplačen. Druga stvar je izbira strežnika, kjer se “šahisti” dobivamo. Uporabljajte freechess.org.
Da, zakaj je tako lepo iti na pijačo nekam, kjer ti jo zaračunajo deset kratno. Ljudje enostavno radi sedimo v pragozdu, brskamo po tleh in grizljamo koreninice in oreščke. Če je le možno, to počnemo v tropu. In to počnemo po bifejih. Le nekaj 100.000 let pozneje.
Powered by WordPress